Menu
Gradaščica je v zgornjem toku sorazmerno naravna. Večja regulacijska dela so izvršena na Mali vodi med Brišami in Polhovim Gradcem (ostali ukrepi, ki so bili izvedeni na Božni in Mali vodi so bili protierozijski). Daljši regulacijski odseki Gradaščice se pojavljajo šele pri Šujici. Horjulka je regulirana na daljših odsekih in sicer na območju Horjula ter posameznih odsekih vzdolž doline med Brezjem in Razori. Na Bokalškem jezu se Gradaščica razdeli v dva vodotoka in sicer v Mestno Gradaščico in Mali graben, ki teče mimo Kozarij in Dolgega mosta, mimo Viča ob barjanskem obrobju vse do Ljubljanice, v katero se zliva tik pred Špico. Mali graben je bil na odseku med Dolgim mostom in Ljubljanico v sedemdesetih letih v celoti reguliran. Mestna Gradaščica je speljana skozi Vrhovce in nato skozi del Viča kot umetni kanal. Pri križišču Koprske z Jamovo cesto se vanjo izliva Glinščica in nato tečeta skupaj do Ljubljanice. Povodje Gradaščice se razprostira na območju prehoda iz kraškega v nekraški svet. Povirni del tvorijo Polhograjski dolomiti. Razvodnica proti Sori oziroma Poljanščici poteka po grebenih Toškega čela, Ilovega vrha, Polhograjske grmade, Tošča, Mlake, Pasje ravni, Špika nato preko Suhega dola, Golega in Črnega vrha ter dalje po grebenih gričev med Barjem in dolino Horjulke. Reko Gradaščico tvorita dva glavna hudourniška potoka in sicer Božna, ki odmaka severni del zgornjega dela povodja, ter Mala voda, ki se steka iz doline med Praprečami in Korenom. Zgornji del povodja Gradaščice ima izrazito pahljačasto obliko. Ker je padec doline med Polhovim Gradcem in Dobrovo velik, se visoke vode kljub poplavam ne zadržujejo. Na poplavnih območjih se pojavljajo sorazmerno močni tokovi. Največji pritok Gradaščice je Horjulka (Horjulščica, imenovana tudi Šujica), ki izvira v hribovju pod Šentjoštom. V Gradaščico se izliva tik nad zahodno obvoznico pri Kozarjah. Zaradi oblikovnosti povodja in razširjene doline pri Horjulu je v primerjavi z Gradaščico manj hudourna. Pri Šujici oziroma Dobrovi se dolina Gradaščice razširi. Celotno območje med Šujco in Gradaščico je poplavno in tvori naravno retencijo (naravni zadrževalnik visokih voda).
Razvoj mesta Ljubljane v zadnjih 300 letih je neposredno povezan s stopnjo urejenosti rečnih strug in stopnjo poplavne varnosti. Ključna gradbena posega v preteklosti – izgradnja Gruberjevega prekopa v 18. stoletju in poglobitev Ljubljanice skozi mesto – sta vzpostavila pogoje za razvoj Ljubljane v zadnjih 100 letih. Vendar se je v zadnjih 40 letih pri razvoju mesta premalo upoštevalo hidrološke značilnosti območja. Mesto se je širilo na poplavna območja. Problematika poseganja na vplivna območja vodotokov se ni reševala dovolj celovito, na kar so opozorili poplavni dogodki v zadnjih letih. Zato bo potrebno v prihodnje sanirati posledice poseganja na poplavna območja ter predvsem razmišljati, kako s celovitim urejanje voda (ne samo klasičnimi regulacijami) zagotoviti nadaljnji razvoj z upoštevanjem pričakovanih klimatskih sprememb.
Današnje stanje je prikazano na Kartah poplavne nevarnosti in Kartah razredov poplavne nevarnosti, ki so izdelane skladno s Pravilnikom o metodologiji za določevanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti prikazujejo poplavno nevarnost na večini urbaniziranih območij znotraj Mestne občine Ljubljana.
Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Posamezni deli Ljubljane so zaradi napačne urbanizacije, preprečitev toka poplavnih vod proti Barju in predvsem slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema podvrženi poplavam že z visokimi vodami med Q2 in Q5 (območja ob Cesti dveh cesarjev, Dolgi most).
Pri visoki vodah nad Q10, ki jih struga Malega grabna ne prevaja, pa nastanejo poplavni tokovi, ki z območja Bokalc poplavijo Vrhovce, z območja nad Dolgim mostom pa stari del Viča severno in južno od železniške proge. Obseg poplav je odvisen od trajanja in velikosti pretokov nad kritičnim pretokom, ki ga je še sposobna prevajati struga Malega grabna med Bokalci in Dolgim mostom. Poplave nato ogrožajo osrednji del Viča ob Tržaški cesti, Tbilisijski ulici in do Vipavske ulice. Načrtovana pretočnost Malega grabna ob regulaciji izvedeni v preteklosti je bila Q=164 m3/s, na posameznih odsekih Q=140 m3/s, na območju Dolgega mosta pa Q=240 m3/s. Merodajni pretok Q100=243 m3/s. Dejanska današnja pretočnost struge je med Q=80 m3/s in Q=110 m3/s in je odvisna predvsem od letnega obdobja. V zadnjih 25 letih je bilo na Viču zabeleženih 10 poplav, od tega so bile poplave 18 in 19. septembra 2010 najhujše po obsegu, škodi in trajanju. Obseg poplav je bil podoben, kot leta 1926, ko je bil glavni vzrok poplave neurje v Polhograjskih dolomitih.
V sklopu projekta je načrtovana izvedba naslednjih ključnih vodnogospodarskih in spremljajočih ureditev t.j. ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Gradaščice:
Projekt poleg gradnje hidrotehničnih objektov vključuje tudi negradbene protipoplavne ukrepe, npr. kjer je mogoče je načrtovana ohranitev (neposeljenih) razlivnih območij, območja habitatov za povečanje biotske pestrosti so med drugim načrtovana z oživitvijo mrtvega rokava struge, z izgradnjo razbremenilnika 6a in suhega zadrževalnika bo razlivanje poplavnih voda kontrolirano, za upravljanje celotnega sistema so načrtovana nova merilna mesta.
S celovitimi okoljevarstvenimi presojami pred izvedbo hidrotehničnih ukrepov bomo zagotovili ustrezno raven varovanja okolja. Med možnimi ekosistemskimi ukrepi bodo lahko podprte različne variante ekoremediacij na razlivnih območjih tudi izven območij poplav (npr. ustvarjanje mlak in kali, pogozditve, melioracijske jarke z zasaditvami, blažilne pasove med zemljišči in vodotoki, ustvarjanje mejic na večjih kmetijskih površinah, stranske rokave, ustvarjanje mokrišč v strugi mestu pritoka melioracijskega ali drenažnega jarka, vzpostavitev vegetacijskih pasov zasaditve med skalometi in kamnometi, vrbovi prepleti na delu brežine, prodne brzice in pragovi). V primeru, da bodo protipoplavni ukrepi načrtovani na območjih s posebnimi zahtevami (vodovarstveno, Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote) bo posebna pozornost namenjena preprečevanju vplivov na kakovost vode, na vodni režim, zagotavljanju celovitosti in povezljivosti območij Natura 2000 in preprečevanju negativnih vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, slabšanju lastnosti naravnih vrednost, zaradi katerih so bile določene, ter preprečevanju negativnega vpliva na cilje zavarovanih območij.
