Etapa 2

Vse načrtovane ureditve na območju Mestne občine Ljubljana: regulacija Malega Grabna, regulacija Horjulke in Gradaščice v MOL ter ureditve na širšem območju Kozarij, deponija viškov materiala Gameljne, z vsemi spremljajočimi ureditvami.

Protipoplavna animacija

Poplavna ogroženost

0 km2
Področje
0 +
Št. prebivalcev
0 +
Št. stavb
0 +
Št. poslovnih subjektov
0 +
Objektov kulturne dediščine

Porečje Gradaščice

Gradaščica je v zgornjem toku sorazmerno naravna. Večja regulacijska dela so izvršena na Mali vodi med Brišami in Polhovim Gradcem (ostali ukrepi, ki so bili izvedeni na Božni in Mali vodi so bili protierozijski). Daljši regulacijski odseki Gradaščice se pojavljajo šele pri Šujici. Horjulka je regulirana na daljših odsekih in sicer na območju Horjula ter posameznih odsekih vzdolž doline med Brezjem in Razori. Na Bokalškem jezu se Gradaščica razdeli v dva vodotoka in sicer v Mestno Gradaščico in Mali graben, ki teče mimo Kozarij in Dolgega mosta, mimo Viča ob barjanskem obrobju vse do Ljubljanice, v katero se zliva tik pred Špico. Mali graben je bil na odseku med Dolgim mostom in Ljubljanico v sedemdesetih letih v celoti reguliran. Mestna Gradaščica je speljana skozi Vrhovce in nato skozi del Viča kot umetni kanal. Pri križišču Koprske z Jamovo cesto se vanjo izliva Glinščica in nato tečeta skupaj do Ljubljanice. Povodje Gradaščice se razprostira na območju prehoda iz kraškega v nekraški svet. Povirni del tvorijo Polhograjski dolomiti. Razvodnica proti Sori oziroma Poljanščici poteka po grebenih Toškega čela, Ilovega vrha, Polhograjske grmade, Tošča, Mlake, Pasje ravni, Špika nato preko Suhega dola, Golega in Črnega vrha ter dalje po grebenih gričev med Barjem in dolino Horjulke. Reko Gradaščico tvorita dva glavna hudourniška potoka in sicer Božna, ki odmaka severni del zgornjega dela povodja, ter Mala voda, ki se steka iz doline med Praprečami in Korenom. Zgornji del povodja Gradaščice ima izrazito pahljačasto obliko. Ker je padec doline med Polhovim Gradcem in Dobrovo velik, se visoke vode kljub poplavam ne zadržujejo. Na poplavnih območjih se pojavljajo sorazmerno močni tokovi. Največji pritok Gradaščice je Horjulka (Horjulščica, imenovana tudi Šujica), ki izvira v hribovju pod Šentjoštom. V Gradaščico se izliva tik nad zahodno obvoznico pri Kozarjah. Zaradi oblikovnosti povodja in razširjene doline pri Horjulu je v primerjavi z Gradaščico manj hudourna. Pri Šujici oziroma Dobrovi se dolina Gradaščice razširi. Celotno območje med Šujco in Gradaščico je poplavno in tvori naravno retencijo (naravni zadrževalnik visokih voda).

Občina Dobrova – Polhov Gradec

Poleg JZ dela Ljubljane visoke vode porečja Gradaščice ogrožajo tudi območje občine Dobrova – Polhov Gradec. 

Pri pretokih Q10 na obravnavnem območju ni poplav na urbanih področjih, ravno tako so izven dosega poplav vse ceste znotraj obravnavanega območja (Gradaščica med Šujico in zahodno obvoznico, vključno s Horjulko od Dobrove do izliva). Poplavljena so posamezna območja neposredno ob obeh vodotokih, do večjih razlivanj ne pride in so omejena na območja ob samih strugah.

Pri pretokih Q100 je poplavljeno obsežno območje dolinskega dna Gradaščice in Horjulke. Na zgornjem delu odseka se voda intenzivno razliva na poplavne površine gorvodno od mostu na cesti Dobrova – Stranska vas. Most sam je izven dosega, poplavne vode pa ga obtekajo po obeh bregovih in se preko ceste Dobrova – Stranska vas razlivajo naprej proti jugu. Znotraj dosega poplave so posamezni objekti v Dobrovi, na območju krožišča v Dobrovi voda prelije tudi cesto Ljubljana-Dobrova-Polhov Gradec. Na levem bregu Gradaščice voda seže do prvih objektov v Stranski vasi. Vode, ki na desnem bregu prelivajo cesto Dobrova – Stranska vas, se ne vračajo v Gradaščico ampak odtekajo v Horjulko. Tudi na odseku dolvodno od mostu v Stransko vas vode, ki prelivajo desni breg Gradaščice, tečejo proti Horjulki.

Dolvodno od Razorov poplava na desnem bregu sega do ceste Ljubljana-Dobrova. Sama cesta je izven dosega poplave, poplava pa sega tudi na območja zahodno od ceste, saj na to območje priteka skozi prepuste na tej cesti in se razlije po poplavnih površinah naprej proti jugu do ceste proti Kozarjam. Objekti na tem odseku so povečini izven dosega vode, znotraj dosega so le posamezni objekti najbližji vodotokom ali objekti na nižjih kotah terena.

Razmere pri Q500 so podobne kot pri Q100, količine vode , ki se razbremenjujejo so sicer večje, večji je tudi doseg poplave, znotraj dosega poplave so praktično vsi objekti, ki so umeščeni na dolinsko dno. Pri Q500 bi voda tudi prelila cesto Ljubljana-Dobrova na več mestih, ter cesto proti Kozarjam. Cesta Bokalci-Stranska vas, ki poteka po levem bregu Gradaščice, je izven dosega Q500.

Mestna občina Ljubljana

Razvoj mesta Ljubljane v zadnjih 300 letih je neposredno povezan s stopnjo urejenosti rečnih strug in stopnjo poplavne varnosti. Ključna gradbena posega v preteklosti – izgradnja Gruberjevega prekopa v 18. stoletju in poglobitev Ljubljanice skozi mesto – sta vzpostavila pogoje za razvoj Ljubljane v zadnjih 100 letih. Vendar se je v zadnjih 40 letih pri razvoju mesta premalo upoštevalo hidrološke značilnosti območja. Mesto se je širilo na poplavna območja. Problematika poseganja na vplivna območja vodotokov se ni reševala dovolj celovito, na kar so opozorili poplavni dogodki v zadnjih letih. Zato bo potrebno v prihodnje sanirati posledice poseganja na poplavna območja ter predvsem razmišljati, kako s celovitim urejanje voda (ne samo klasičnimi regulacijami) zagotoviti nadaljnji razvoj z upoštevanjem pričakovanih klimatskih sprememb.

Današnje stanje je prikazano na Kartah poplavne nevarnosti in Kartah razredov poplavne nevarnosti, ki so izdelane skladno s Pravilnikom o metodologiji za določevanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti prikazujejo poplavno nevarnost na večini urbaniziranih območij znotraj Mestne občine Ljubljana.

Poleg JZ dela Ljubljane visoke vode porečja Gradaščice ogrožajo tudi območje občine Dobrova – Polhov Gradec. 

Pri pretokih Q10 na obravnavnem območju ni poplav na urbanih področjih, ravno tako so izven dosega poplav vse ceste znotraj obravnavanega območja (Gradaščica med Šujico in zahodno obvoznico, vključno s Horjulko od Dobrove do izliva). Poplavljena so posamezna območja neposredno ob obeh vodotokih, do večjih razlivanj ne pride in so omejena na območja ob samih strugah.

Pri pretokih Q100 je poplavljeno obsežno območje dolinskega dna Gradaščice in Horjulke. Na zgornjem delu odseka se voda intenzivno razliva na poplavne površine gorvodno od mostu na cesti Dobrova – Stranska vas. Most sam je izven dosega, poplavne vode pa ga obtekajo po obeh bregovih in se preko ceste Dobrova – Stranska vas razlivajo naprej proti jugu. Znotraj dosega poplave so posamezni objekti v Dobrovi, na območju krožišča v Dobrovi voda prelije tudi cesto Ljubljana-Dobrova-Polhov Gradec. Na levem bregu Gradaščice voda seže do prvih objektov v Stranski vasi. Vode, ki na desnem bregu prelivajo cesto Dobrova – Stranska vas, se ne vračajo v Gradaščico ampak odtekajo v Horjulko. Tudi na odseku dolvodno od mostu v Stransko vas vode, ki prelivajo desni breg Gradaščice, tečejo proti Horjulki.

Dolvodno od Razorov poplava na desnem bregu sega do ceste Ljubljana-Dobrova. Sama cesta je izven dosega poplave, poplava pa sega tudi na območja zahodno od ceste, saj na to območje priteka skozi prepuste na tej cesti in se razlije po poplavnih površinah naprej proti jugu do ceste proti Kozarjam. Objekti na tem odseku so povečini izven dosega vode, znotraj dosega so le posamezni objekti najbližji vodotokom ali objekti na nižjih kotah terena.

Razmere pri Q500 so podobne kot pri Q100, količine vode , ki se razbremenjujejo so sicer večje, večji je tudi doseg poplave, znotraj dosega poplave so praktično vsi objekti, ki so umeščeni na dolinsko dno. Pri Q500 bi voda tudi prelila cesto Ljubljana-Dobrova na več mestih, ter cesto proti Kozarjam. Cesta Bokalci-Stranska vas, ki poteka po levem bregu Gradaščice, je izven dosega Q500.

Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Posamezni deli Ljubljane so zaradi napačne urbanizacije, preprečitev toka poplavnih vod proti Barju in predvsem slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema podvrženi poplavam že z visokimi vodami med Q2 in Q5 (območja ob Cesti dveh cesarjev, Dolgi most).

Mapa poplavno območje
Prikaz kart razredov poplavne nevarnosti za območje Mestne občine Ljubljana (vir: Urbanifo MOL)

 Pri visoki vodah nad Q10, ki jih struga Malega grabna ne prevaja, pa nastanejo poplavni tokovi, ki z območja Bokalc poplavijo Vrhovce, z območja nad Dolgim mostom pa stari del Viča severno in južno od železniške proge. Obseg poplav je odvisen od trajanja in velikosti  pretokov nad kritičnim pretokom, ki ga je še sposobna prevajati struga Malega grabna med Bokalci in Dolgim mostom. Poplave nato ogrožajo osrednji del Viča ob Tržaški cesti, Tbilisijski ulici in do Vipavske ulice. Načrtovana pretočnost Malega grabna ob regulaciji izvedeni v preteklosti je bila Q=164 m3/s, na posameznih odsekih Q=140 m3/s, na območju Dolgega mosta pa Q=240 m3/s. Merodajni pretok Q100=243 m3/s. Dejanska današnja pretočnost struge je med Q=80 m3/s in Q=110 m3/s in je odvisna predvsem od letnega obdobja. V zadnjih 25 letih je bilo na Viču zabeleženih 10 poplav, od tega so bile poplave 18 in 19. septembra 2010 najhujše po obsegu, škodi in trajanju. Obseg poplav je bil podoben, kot leta 1926, ko je bil glavni vzrok poplave neurje v Polhograjskih dolomitih.

Ukrepi

0 +
Št lokacij
0 +
Št. ukrepov
0
Št. novih objektov

Ukrepi zmanjšanja poplavne ogroženosti

Etapa 2 bo zajemala izgradnjo suhega zadrževalnika Razori z aktivno prostornino 1,2 mio m3 ter ustrezne ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika z vsemi spremljajočimi ureditvami.

Predmet državnega prostorskega načrta so tudi spremljajoče prilagoditve in zaščita obstoječe prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Opredeljene so rešitve in ukrepi celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varovanja zdravja ljudi ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta.

Suhi zadrževalnik Razori

  • Izgradnja suhega zadrževalnika Razori z aktivno prostornino 1,2 mio m3. 
  • Ustrezna ureditve Gradaščice z vsemi spremljajočimi ureditvami. 
  • Ustrezna ureditve Horjulke z vsemi spremljajočimi ureditvami.
  • Ustrezna ureditve Ostrožnika z vsemi spremljajočimi ureditvami. , 

Vprašanja in odgovori

Slovarček

Galerija / Arhiv

Velikost pisave
Vključi kontraste