Vprašanja in odgovori

Slovarček

Dolvodno
V smeri vodnega toka.

Gorvodno
V nasprotni smeri od vodnega toka.

Poplava
Začasno prekritje zemljišča z vodo. Običajno naraven pojav, ki nastane ob izjemno močnih in dolgotrajnih padavinah ali taljenju snega.

Poplavna ogroženost
Ogroženost površin zaradi poplav.

Povodenj
Redkejši dogodek kot poplava, ki pa zapušča katastrofalne posledice.

Protipoplavni ukrepi
Gradbeni ukrepi (objekti, ureditve, …), ki varujejo pred vdorom poplavnih voda na ogrožena območja in negradbeni ukrepi (informiranje, hidrološke napovedi, zavarovalništvo, …), ki vplivajo na zmanjševanje poplavne ogroženosti.

Q100
Poplava s povratno dobo 100 let, kar pomeni, da obstaja 1% možnosti, da se poplava ponovi v 100 letih.

Razbremenilnik
Odprta struga, ki odvaja del visokih vod, ki jih ne prevzame glavna struga. 

Rečni pretok
Pove, koliko vode odteče na določenem odseku rečne struge v eni sekundi. Enota, ki se v stroki uporablja, je m³/s.

Regulacija
Urejanje rečnega toka z namenom uravnave le tega.

Retenzija
Poplavno območje, kamor se ob poplavah voda razlije in se zadrži toliko časa, da začne v glavni strugi gladina padati. Če so poplavna območja naravna, se voda ob poplavi razlije nenadzorovano. V primeru, ko retenzijo ogradimo z nasipi, pa lahko vodo s pomočjo hidromehanske opreme (zapornice, prelivi, izpusti, …) kontrolirano spuščamo in izpuščamo v oz. iz zadrževalnika.

Urejanje (regulacija) vodotoka
Urejanje vodotokov pomeni spreminjanje njihovega pretočnega prereza, naklona delov rečne struge, ter spremembo odtočnega koeficienta brežin in dna. To se doseže z razširitvami delov struge vodotokov, tlakovanjem brežin in dna, z gradnjo pragov, jezov ter z urejanjem objektov izven struge na poplavnem območju, kot so sistemi nasipov, zadrževalniki s stalno ali občasno ojezeritvijo, s katerimi poskušajo upravljati z vodnimi količinami in jih uravnavati glede na različne gospodarske in ekološke potrebe. 

Vodotok
Vsaka površinska (lahko tudi podzemna) voda, ki ima stalno oblikovano strugo ali občasen pretok.

Zadrževalnik
Objekt, s katerimi lahko ob poplavi zadržimo večje količine vode in na ta način zmanjšamo pretok v strugi vodotoka. Suhi zadrževalnik se napolni z vodo le ob poplavah in je namenjen za zadrževanje konice poplavnega vala.

 

Vprašanja in odgovori

Splošno o projektu Gradaščica

Kaj je cilj projekta »PROTIPOPLAVNA UREDITEV POREČJA GRADAŠČICE«?
Cilj projekta je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno izboljšanje poplavne varnosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Dolenje vasi, Šujice in Polhovega Gradca.

Kdo izvaja in financira projekt?
Projekt izvaja Direkcija Republike Slovenije za vode. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Prispevek Skupnosti znaša 85%, lastna udeležba RS znaša 15%.

Katere občine in kraje zajemajo ukrepi?
Ukrepi se bodo izvajali na območju Mestne občine Ljubljana in občine Dobrova -Polhov Gradec. Cilj je doseganja poplavne varnosti urbaniziranih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Dolenja vas,  Šujice in Polhovega Gradca. 

Projektne etape

Kakšna je etapnost izgradnje?
Projekt Gradaščica se bo izvajal po etapah 1A, 1B in 2. Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote.

ETAPA 1A: Ureditve na območju Mestne Občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL):
ureditev Malega Grabna,
ureditve na območju Kozarij,
ureditve na območju Gradaščice in na območju Horjulke na območju MOL,
razbremenilnik 6A s pripadajočimi ureditvami. 

ETAPA 1B: Ureditve na območju Občine Dobrova Polhov Gradec:
ureditev Božne in Male vode s pripadajočimi ureditvami v Polhovem Gradcu,
ureditev Gradaščice v Šujici,
ureditve v Dolenji vasi.

ETAPA 2: Izgradnja suhega zadrževalnika Razori:
izgradnja suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami.

Zakaj je  potreben zadrževalnik?
Zadrževalniki vode so objekti, s katerimi lahko ob poplavi zadržimo večje količine vode in na ta način zmanjšamo pretok v strugi vodotoka. Suhi zadrževalnik se napolni z vodo le ob poplavah,  in je namenjen za zadrževanje konice poplavnega vala.

Kakšne ureditve zajema posamezna etapa?
Etapa 1A zajema regulacijo Malega grabna z izgradnjo protipoplavnih nasipov in zidov, razširitvijo struge in vzpostavitvijo rečnih talnih pragov, rečnih rokavov in prodišč. Ob tem  bo MOL za zagotovitev optimalnega delovanja načrtovanih ureditev zamenjala tri premostitve: most na Opekarski cesti ter brvi pri Mokriški cesti in na Dolgem mostu. 

V sklopu predvidenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane je predvidena tudi izgradnja razbremenilnika 6a v dolžini 1.600 m po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici Osnovna funkcija razbremenilnika je, da bi ob pojavu poplav s stoletno povratno dobo prevzel del poplavnih vod iz Malega grabna in jo odvajal do potoka Curnovec in naprej do Ljubljanice.

Poplave na Kosovem polju je leta 2010 povzročila Horjulka, ki se je prelila preko Poti na gmajno in Ceste na Ključ ter poplavila del Kozarij in pod AC pritekla na območje Kosovega polja, ki je v depresiji med Tržaško cesto in železniško progo. Z ureditvami bo preprečen dotok poplavnih vod Horjulke na to območje. 

Izkopni material pri Etapi 1A se bo odvažal na trajno lokacijo v bivšo gramoznico v Gameljne.

Na Etapi 1B bodo v Šujici zgrajen visokovodni nasipi in zidovi ter druge tehnične ureditve. Na območju Dolenje vasi bo nadvišan in podaljšan obstoječi visokovodni nasip. Za varen pretok Božne v Polhovem Gradcu se bo poglobila struga, zgradili nov in nadvišali obstoječ protipoplavni nasip, nadvišali protipoplavne zidove ob stanovanjskih objektih,  znižali preliv pregrade ter izvedli usmerjevalne talne pragove in vzdrževalna dela v strugi Božne.

Kot Etapa 2 se izvede izgradnja suhega zadrževalnika Razori z aktivno prostornino zadrževanja 1,2 mio m3 vode ter ureditve Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami.

Okoljevarstvo

Kakšne ukrepe zajema poseg?
Projekt poleg gradnje hidrotehničnih objektov vključuje tudi razlivna območja, območja habitatov za povečanje biotske pestrosti, ponovna vzpostavitev pretoka vode v  mrtvi rokav stare struge.

Krajinsko arhitekturne rešitve ob novih ureditvah predstavljajo sanacijske zasaditve, s katerimi se bo nadomestilo odstranjeno obvodno vegetacijo. Nove zelene prvine, so načrtovane na način, da je vizualno zakrijejo  izpostavljene dele ureditev. Izbira rastlin temelji na lokalno značilnih drevesnih in grmovnih vrstah.

Ali se je pri načrtovanju ukrepov upoštevalo spremembe meteoroloških pogojev (večja pogostost neurij, večja količina padavin ob enkratnih dogodkih …)?
Pri celotnem konceptu so upoštevane pričakovane spremembe klimatskih pogojev. Pri tem je upoštevano tudi ohranjanje nepozidanih razlivnih območij

Kako se bo preprečilo poplavljanje Mestne Gradaščice od jezu na Bokalcah do sotočja z Glinščico na Jamovi cesti?
Mestna Gradaščica je poplavljala zaradi dotoka poplavnih vod Gradaščice oziroma  Malega grabna pod Bokalškim jezom. Z ureditvami bo dotok poplavnih vod v Mestno Gradaščico preprečen. Mestna Gradaščica je namenjena le odtoku zalednih in  notranjih  meteornih vod z območja Vrhovcev in Viča. Za te namene je struga dovolj velika.

Kako bo zagotovljeno vzdrževanje po izvedenih ureditvah?
Vzdrževanje se bo izvajalo skladno s programom DRSV in višino zagotovljenih sredstev v proračunu RS.

Galerija / Arhiv

Velikost pisave
Vključi kontraste