Kakšna je odločitev glede suhega zadrževalnik Razori?

Zadrževalnik Razori je sestavni del celovite protipoplavne ureditve in se bo izvedel po končanih delih, ki potekajo v sklopu Etape 1A in Etape 1B

Kaj je suhi zadrževalnik?

Suhega zadrževalnik je z nasipi urejeno območje, ki v poplavnem valu varuje poseljena območja. Z vodo se napolni le ob večjih poplavah in je namenjeno za zadrževanje konice poplavnega vala. 

Katere ureditve bodo izvedene v sklopu Etape 2?

V sklopu Etape 2 bodo izvedene  sledeče ureditve:

• izgradnja suhega zadrževalnika Razori z aktivno prostornino 1,000.900 m3
• ustrezna ureditve Gradaščice z vzdrževalnimi deli: očiščena bo rečna struga ter odstranjena  odvečna vegetacija, s čimer bo zagotovljena boljša pretočnost,
• struga Horjulke bo zaradi izgradnje visokovodnega nasipa prestavljena. Na obeh bregovih Horjulke bo izvedena zasaditev avtohtonih vrst grmovja in dreves, ki bo pripomogla k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
• na Ostrožniku je predvidena menjava obstoječih mostov, ob potoku pa je zaradi izgradnje visokovodnega nasipa predvideno tudi povišanje ceste,
• spremljajoče prilagoditve in zaščita obstoječe prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

Opredeljene so tudi rešitve in ukrepi celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varovanja zdravja ljudi ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta.

Kakšna je trenutno stanje na Etapi 2?

Etapa 2 zajema ureditev suhega zadrževalnika Razori in območja znotraj zadrževalnika ter ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika.

Protipoplavne ureditve na tem območju so bile na državni ravni definirane s sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17). Priprava uredbe je potekala dobrih 10 let. V tem času so bile izdelane študije, ki so obravnavale 20 različnih variant protipoplavnih ureditev. Izbrana je bila najbolj optimalna varianta, za katero je bila izdelana celovita presoja vplivov na okolje in je načrtovana na kar najbolj sonaraven način.

Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17, v nadaljevanju DPN) je bila sprejeta leta 2013,  29. 5. 2018 je bila oddana vloga (dopolnjena 15.2.2019) na ARSO za okoljevarstveno soglasje za Etapo 2 ter izdelana presoja vpliva na okolje. 

Za izvedbo storitev pridobivanja pravice graditi, izdelavo projektnih dokumentacij (DGD, PZI, tehnične specifikacije) in projektantski nadzor pri gradnji “Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice – Etapa 2” je bil po ponovljenem javnem naročilu izbran izvajalec Geoportal, podjetje za projektiranje, svetovanja in inženiring d.o.o. v skupnem sodelovanju z Hidrotehnik d.o.o., LUZ d.d. in Tempos d.o.o..

Kdaj bo dokončan suhi zadrževalnik Razori?

Pričetek gradnje je načrtovan v letu 2024, zaključek pa do konca leta 2025.

Pričakujete nasprotovanja okoliških prebivalcev in iniciativ?

Vsak poseg v prostor lahko vzbudi tako pozitivne, kakor tudi negativne odzive prebivalcev. Marsikatere izzive lahko rešimo z dobrim in konstruktivnim sodelovanjem, zato si prizadevamo za redno komunikacijo z vsemi deležniki.

Ažurne informacije ter obširnejša predstavitev projekta po etapah je na voljo na spletni strani gradascica.si, za vsa dodatna vprašanja, pojasnila in pobude pa je na voljo elektronski naslov info@gradascica.si . 

Ali ima DRSV namen obveščati prebivalce in kako? 

Splošni podatki o projektu se nahajajo na spletni strani https://gradascica.si, za vsa dodatna vprašanja, pojasnila in pobude pa je na voljo elektronski naslov info@gradascica.si. Komunikacija in medsebojna izmenjava informacij poteka tudi preko občinskega glasila in občinske spletne strani, sestankov z Občino, Civilno iniciativo, delovno skupino in ostalo zainteresirano javnostjo. 

Lastniki nepremičnin bodo o postopkih v zvezi s pridobivanjem pravice graditi sproti obveščeni s strani izvajalcev parcelacij, cenitev in odkupov, z vsemi aktivnostmi je seznanjena tudi Občina Dobrova – Polhov Gradec.  

Zakaj potekajo meritve zemljišč?

V sklopu pripravljalnih del za Etapo 2 projekta Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice se na terenu izvaja parcelacija zemljišč, ki je skladna s sprejeto Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17). Postopek parcelacije še ne pomeni posega v lastninsko pravico, ampak gre zgolj za odmero zemljišč, ki so s prostorskim aktom vključena v območje ureditve za zmanjševanje poplavne ogroženosti naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec. Postopke parcelacij izvajajo pogodbeni izvajalci geodetskih storitev. Vabila na katastrski postopek so posredovana lastnikom zemljišč individualno. V okviru pripravljalnih terenskih del za katastrski postopek, so določene točke označene z začasnimi mejnimi znamenji in lesenimi količki. 

Po zaključenem postopku geodetske odmere bo pristojna geodetska uprava izdala odločbo in obvestilo o parcelaciji. 

Pooblaščeni cenilci nepremičnin bodo ocenili zemljišča na območju predvidenih ureditev. Cenitev bo podlaga za pripravo ponudbe za odkup zemljišč. Če bo posamezni lastnik izrazil potrebo ali željo po dodatnih pojasnilih, bo v procesu odkupa omogočena tudi osebna obravnava. Vse postopke v zvezi s sklenitvijo pogodbe bodo organizirali in vodili pogodbeni izvajalci odkupov investitorja, to je Direkcija RS za vode. Izplačilo pogodbeno dogovorjenih odškodnin bo izvršeno v roku 30 dni od notarske overitve podpisa prodajalca na pogodbi.

Tovrstna pogodba za prenos lastninske pravice zaradi doseganja javne koristi je v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin prosta plačila davka, kar pomeni, da se od odškodnine, ki jo bodo lastniki prejeli za zemljišče, ne bo odmeril davek na promet nepremičnin, prav tako odškodnine ne bo potrebno priglasiti v dohodninsko napoved.

V kolikor investitor in lastnik zemljišča ne bosta dosegla sporazuma za odkup zemljišča, bo predlagan postopek razlastitve. To je skrajni ukrep odvzema lastninske pravice zaradi zagotavljanja javnih dobrin, za katerega zakon zelo natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Postopek razlastitve je upravni postopek, ki ga vodi upravni organ, obema strankama pa omogoča, da aktivno sodelujeta in predstavita svoja stališča. Tudi ta postopek se konča z odločbo, zoper katero je mogoče uporabiti pravna sredstva (pritožba).

Ali lahko geodeti izvedejo odmero, čeprav se ne strinjaš? 

Za odmero po meji DPN (po točkah, določenih v DPN) strinjanje lastnika ni potrebno. Ne glede na to je naša želja, da bi izvedba vseh postopkov potekala s soglasjem lastnikov in dobrem sodelovanju s prebivalci. 

Zakaj se starih zadrževalnikov ne sanira oz. sčisti? 

Obstajata dve vrsti pregrad: 

• pregrade namenjene stabilizaciji struge – se ne čistijo 
• pregrade namenjene zadrževanju zaplavin – se čistijo, ko se napolnijo z naplavinami 

V okviru vzdrževalnih del v javno korist je bila izdelana Idejna zasnova projekta za ureditve na hudourniških pritokih Gradaščice v zaledju, ki zajema:

• protierozijsko zaščito na osmih pritokih Gradaščice v zaledju, 
• čiščenje naplavin na obstoječih zaplavnih pregradah, 
• sanacijo poškodovanih in dotrajanih zaplavno ustalitvenih pregrad in pragov ter
• izvedbo novih zaplavnih pregrad, pragov in vzdolžnih zavarovanj na pritokih: Žerovnikov, Gugljev, Hudapotnikov, Mačkov, Smolnikov, Jankov, Jernejčkov graben in Belca. 

Vsa navedena dela se bodo izvajala v okviru vzdrževalnih del v javno korist, skladno z določili Pravilnika o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja vod. Ocenjujemo, da da se bo z deli začelo v poletnih mesecih 2024 in zaključilo v letu 2025. 

Ali bi se samo s čiščenjem obstoječih zadrževalnikov lahko doseglo zadostno izboljšanje, da umestitev zadrževalnika Razori ne bi bilo potrebno? 

Ne. Zaplavne in stabilizacijske pregrade niso namenjene zadrževanju vode, ampak so namenjene stabilizaciji brežin, zadrževanju proda in naplavkov ter zmanjšanju energije vodnega toka. 

Funkcija suhega zadrževalnika Razori je doseči nadzorovano razlivanje poplavnih voda na tem območju. Zadrževalnik bo vodo zadržal na neposeljenih območjih in se ta ne bo več razlivala do stanovanjskih, gospodarskih in industrijskih objektov.

Ali evalvacija etape 1A in 1B lahko pokaže, da zadrževalnik ni potreben? 

Projekt Protipoplavna ureditve porečja Gradaščice je bil že od samega začetka voden in obravnavan celovito. Različne kombinacije ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti izbranih območij so bile analizirane v več variantah v sklopu sprejemanja Državnega prostorskega načrta. Ukrepi, ki so predmet etape 1A, 1B in etape 2 so zato že od začetka smiselno funkcionalno povezani in upoštevani v vseh strokovnih podlagah. Iz tega izhaja, da izključno izvedba vseh predvidenih ukrepov (etape 1A, 1B in etape 2) predstavlja rešitev, predvideno v strokovnih podlagah. Opustitev katere od etap bi pomenila odstopanje od zastavljenih ciljev. Opustitev izvedbe zadrževalnika Razori oz. ukrepov, predvidenih v etapi 2, bi pomenila delno zmanjšan vpliv na izboljšanje poplavne ogroženosti JZ dela Ljubljane, bistveno pa bi vplivala na predvidene razmere na območju Dobrove, Stranske vasi in Razorov, saj bi se voda še naprej nekontrolirano razlivala po območju. Zato lahko zaključimo, da je izvedba zadrževalnika Razori za učinkovito zmanjšanje poplavne ogroženosti na izbranih območjih ključna in opuščanje izvedbe ni sprejemljivo. 

Pri podrobnem načrtovanju etape 1 so se s ponovno evalvacijo vhodnih hidroloških podatkov naredili natančni hidrološko hidravlični modeli na podlagi noveliranih geodetskih in lidar podatkov. Z natančno izdelano hidrološko hidravlično študijo, ki je bila tudi strokovno recenzirana, so bili vsi načrtovani ukrepi predhodno preverjeni in ponovno potrjeni. 

Zadrževalnik Razori je potrebno nujno izvesti za zagotovitev poplavne varnosti Dobrove, Razorov in Spodnjih Razorov ter za prevzemanje konice visokovodnega vala ob sto letnih padavinah (največ 1 – 2-krat v stotih letih), ko se bo aktiviral. Takrat se bo na celotnem območju zadrževalnika približno en dan (12 ur polnjenja in 12 ur praznjenja) zadrževala voda. Ob aktivaciji zadrževalnika se bodo v skladu z 90. členom Zakona o vodah lastnikom kmetijskih zemljišč poplačale nastale škode pri proizvodnji. Po aktivaciji zadrževalnika bo koncesionar počistil vse naplavine in povrnil površine v normalno stanje. V preostalem času se režim na kmetijskih zemljiščih znotraj zadrževalnika ne bo spreminjal. Še vedno bosta ob visokih vodah Gradaščica in Ostrožnika deloma prestopila bregove, ne bo pa ta voda več zalivala poseljenih območij, saj bo omejena z nasipom.     

Kako je z vzdrževanjem strug? 

Skladno z določili Zakona o vodah je vodotoke pomembno ohranjati v čim boljšem stanju in skrbeti za njihovo ravnovesje. K rednemu vzdrževanju vodotokov tako med drugim sodi tudi odstranjevanje obrežne zarasti, ki lahko zmanjšuje pretočnost. Vzdrževanje se izvaja izmenično, na posameznih območjih, ne dela se golosekov. Na spodnjih dveh tretjinah brežine vodotoka se ohranja posamično drevje, ki ne ovira pretoka, na zgornji tretjini se pusti občasna zarast grmovja in drevja. Obrežni pas namreč predstavlja enega izmed ključnih elementov vodnega in obvodnega prostora. Zarast obrežnega pasu pripomore k stabilizaciji brežine, preprečuje erozijske procese in nudi številne ekološke funkcije, ki pomembno vplivajo na stanje voda in habitatov. Na obrežnem pasu zato golosekov ne izvajamo. 

Država v skladu s 100. členom zakona o vodah prioritetno odstranjuje samo zarast vodotokov 1. reda, teh pa na območju občine Dobrova – Polhov Gradec ni. Pri vzdrževanju dobrega stanja voda ter pretočnosti vodotokov imajo pomembno vlogo tudi lastniki priobalnih zemljišč. 100. člen zakona o vodah priobrežnim lastnikom nalaga, da na vodnih in priobalnih zemljiščih odstranjujejo prekomerno zarast in zagotavljajo košnjo, ob pridobitvi pozitivnega soglasja Direkcije za vode. 

Kdo bo čistil zadrževalnik, če se sedaj niti strug ne počisti? 

Zadrževalnik Razori bo v funkciji polnjenja zadrževalnega prostora samo ob nastopu 100 letnih padavin, to je največ 1 – 2 krat v stotih letih. Takrat se bo na tem celotnem območju zadrževalnika približno en dan (12 ur polnjenja in 12 ur praznjenja) zadrževala voda. Ob aktivaciji zadrževalnika se bodo v skladu z 90. členom Zakona o vodah lastnikom kmetijskih zemljišč poplačale nastale škode pri proizvodnji. Po aktivaciji zadrževalnika bo koncesionar počistil vse naplavine in povrnil površine v normalno stanje. V preostalem času se režim na kmetijskih zemljiščih znotraj zadrževalnika ne bo spreminjal..     

Ali obstaja kakšen akt, ki je nad DPN? 

Ne. Uredba državnega prostorskega načrta je samostojni podzakonski akt sprejet na podlagi zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. 

Ali sklepi KS in občine še vedno veljajo? 

DPN je sprejet, naloga Direkcije RS za vode je, da ga ob sodelovanju z občino izvede. 

Zakaj se odkupi ne izvedejo za vse, kar je v okviru zadrževalnika? 

Odkupuje se le nujni delež zemljišč, potrebnih za izgradnjo nasipa in pregrade, tj. robov zadrževalnika. Območje znotraj suhega zadrževalnika bo še naprej mogoče uporabljati v kmetijske namene, kakor prej. 

Kakšna je višina nasipa? 

Maksimalna višina nasipa na južnem delu ob območju Horjulke je 5 m, na območju Gradaščice 3,7 m, pri Občini Dobrova pa 0,4 m. 

Kakšni bodo postopki odkupov in cenitev? 

Najprej bodo stik z lastniki nepremičnin vzpostavili pooblaščeni cenilci nepremičnin. Vrednost zemljišč v trasi na območju predvidenih ureditev bo določena z njihovimi cenitvami. Cenitev bo podlaga za pripravo ponudbe za odkup zemljišč, ki jo bo lastnikom nepremičnin posredoval investitorjev pogodbeni izvajalec odkupov. Pooblaščeni cenilci nepremičnin bodo lastnike o nameravani cenitvi njihovih nepremičnin predhodno obvestili. Ponudbe za odkup bodo lastnikom posredovane po pošti, v nadaljevanju pa bo omogočena tudi osebna obravnava, v kolikor bo posamezni lastnik izrazil potrebo ali željo po dodatnih pojasnilih. 

Kaj bo od tega projekta imela Dobrova? 

Osnovni cilj ureditev je zmanjšanje poplavne ogroženosti območja Dobrove in Spodnjih Razorov. Omenjeni cilj bo pripomogel k razvoju občine, saj bo zmanjšanje poplavne ogroženosti omogočilo pridobitev novih zazidljivih površin. Umestitev zadrževalnika je obenem tudi priložnost za sinergije z občinskimi projekti.

Se bo po zvedenih Etapah 1A in 1B opravila evalvacija in znova presojala nujnost gradnje zadrževalnika Razori?

V hidravličnem dimenzioniranju se evalvacije delajo z računalniškimi modeli. Danes je, glede na razvoj tehnike, možno pripraviti natančne računalniške modele, ki povzamejo obliko terena. Na njih se nato simulira deževne dogodke in ugotavlja, kje bo voda prelila strugo in poplavljala. Glede na izkazano prelivanje lahko predvidimo ustrezne ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, kot so povišanja brežin, utrjevanja brežin, struge, mestoma poglabljanje struge, zadrževanja vode, preusmerjanja itd. Predlagane ukrepe vgradimo v model ter ob simulaciji padavin preverimo zadostnost predvidenih ukrepov. S takim modelom, ki mu pravimo celovita hidrološko hidravlična študija (CHHŠ), so bile preverjene tudi rešitve, vključene v DPN. Takrat so bile v modelu uporabljeni predlogi idejnih rešitev (torej faze idejnega projekta, ki še niso tako zelo natančno dodelane) in model je dobro prestal preizkus. Bil je strokovno recenziran in potrjen.

Z natančnim načrtovanjem ukrepov etape 1 je bilo potrebno v sklopu projektne dokumentacije ponovno izdelati novelirano hidrološko hidravlično študijo. To pomeni, da so bili v model za preizkus vneseni natančni podatki o načrtovanih ukrepih na terenu. Študija je torej povzela nove geodetske posnetke in nove podatke Lidar, kar je omogočilo, da je model terena še bolj natančen in pravilen, saj povzema dejansko stanje po izvedenih ukrepih v fazi 1. Tudi ta model je pred izdajo gradbenih dovoljenj za Etapo 1 prestal vse preizkuse in dokazal, da so ukrepi ustrezni. Podatki kažejo, da po izvedbi ukrepov iz faze 1 poplavna ogroženost na celotnem območju še ne bo zadovoljivo zmanjšana, zato je potrebno zaključiti tudi etapo 2.

Nova, natančnejša evalvacija je ponovno potrdila in definirala, koliko poplavne vode bo potrebno v konici 100 letnega naliva zadržati gorvodno, da se v območju Gradaščice le-ta ne bo več razlivala po urbanih površinah. Hidravličen model se je izkazal kot natančen že ob minulih dogodkih (jeseni 2022), ko se je poplavna voda razlivala točna tam, kjer je to model tudi predvidel. 

Slednje izkazuje, da je zadrževalnik potreben.

Ali sta Etapa 1A in 1B že končani? Od njiju je namreč odvisen začetek Etape 2. V kateri fazi je torej zdaj Etapa 2?  

Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (v nadaljevanju DPN) je bila sprejeta v letu 2013, po več kot 10 letnem usklajevanju in po opravljeni analizi 20 različnih rešitev. V proces usklajevanja DPN je bila vključena širša javnost, lokalna skupnost, prebivalci in tudi civilne iniciative. Vse rešitve so bile javno razgrnjene, opravljene so bile številne predstavitve prebivalcem. Izbrana je bila najbolj optimalna varianta, ki je bila pred sprejetjem celovito okoljsko presojana, pridobljena so bila vsa zakonsko predpisana soglasja in v končni fazi je bil DPN tudi sprejet. 

DPN je predvidel dve etapi. Gradnja druge etape se bo začela izvajati po izgradnji prve etape.

Etapa 1 je razdeljena na dva dela in sicer na ureditve pod-etape 1A, kjer se izvajajo ureditve na porečju Gradaščice v mestni občini Ljubljana in na ureditve pod-etape 1B, kjer se izvajajo ureditve v Občini Dobrova Polhov Gradec in sicer v Šujici, Dolenji vasi  in Polhovem Gradcu.

Trenutno potekajo intenzivna dela v okviru izvajanja etape 1A in bodo večinoma zaključena do konca tega leta 2023. Etapa 1B je zaključena v Dolenji vasi, kjer je že pridobljeno uporabno dovoljenje, zaključena je tudi na Šujici, kjer smo v pridobivanju uporabnega dovoljenja. Izvedba v polnem razmahu se izvaja v Polhovem Gradcu, kjer bodo vsa dela zaključena do konca leta 2023.

V letošnjem letu smo uspešno pridobili izvajalca za projektiranje in pridobivanje pravice graditi za Etapo 2 in tako se je začela pripravljati tudi ta etapa, ki se bo začela graditi šele po izvedbi etape 1. torej predvidoma v letu 2024 do 2026.

Se bo po izvedenih Etapah 1A in 1B opravila evalvacija in znova presojala nujnost gradnje zadrževalnika Razori?

V hidravličnem dimenzioniranju se evalvacije delajo z računalniškimi modeli. Danes je, glede na razvoj tehnike, možno pripraviti natančne računalniške modele, ki povzamejo obliko terena. Na njih se nato simulira deževne dogodke in ugotavlja, kje bo voda prelila strugo in poplavljala. Glede na izkazano prelivanje lahko predvidimo ustrezne ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, kot so povišanja brežin, utrjevanja brežin, struge, mestoma poglabljanje struge, zadrževanja vode, preusmerjanja itd. Predlagane ukrepe vgradimo v model ter ob simulaciji padavin preverimo zadostnost predvidenih ukrepov. S takim modelom, ki mu pravimo celovita hidrološko hidravlična študija (CHHŠ), so bile preverjene tudi rešitve, vključene v DPN. Takrat so bile v modelu uporabljeni predlogi idejnih rešitev (torej faze idejnega projekta, ki še niso tako zelo natančno dodelane) in model je dobro prestal preizkus. Bil je strokovno recenziran in potrjen.

Z natančnim načrtovanjem ukrepov etape 1 je bilo potrebno v sklopu projektne dokumentacije ponovno izdelati novelirano hidrološko hidravlično študijo. To pomeni, da so bili v model za preizkus vneseni natančni podatki o načrtovanih ukrepih na terenu. Študija je torej povzela nove geodetske posnetke in nove podatke Lidar, kar je omogočilo, da je model terena še bolj natančen in pravilen, saj povzema dejansko stanje po izvedenih ukrepih v fazi 1. Tudi ta model je pred izdajo gradbenih dovoljenj za etapo 1 prestal vse preizkuse in dokazal, da so ukrepi ustrezni. Podatki kažejo, da po izvedbi ukrepov iz faze 1 poplavna ogroženost na celotnem območju še ne bo zadovoljivo zmanjšana, zato je potrebno zaključiti tudi etapo 2.

Nova, natančnejša evalvacija je ponovno potrdila in definirala, koliko poplavne vode bo potrebno v konici 100 letnega naliva zadržati gorvodno, da se v območju Gradaščice le-ta ne bo več razlivala po urbanih površinah. Hidravličen model se je izkazal kot natančen že ob minulih dogodkih (jeseni 2022), ko se je poplavna voda razlivala točna tam, kjer je to model tudi predvidel. 

Slednje izkazuje, da je zadrževalnik potreben.

V sklopu dimenzioniranja ukrepov Etape 2 bo tudi za to etapo izdelana celovita hidrološko hidravlična študija. V študiji bo natančno preverjeno, kakšno zmanjšanje poplavne ogroženosti je mogoče zagotoviti z izvedbo načrtovanih ukrepov. To bo podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.

Je po mnenju Direkcije za vode zadrževalnih Razori res nujen? Zakaj? 

Zadrževalnik Razori je umeščen v ravninsko območje, kjer že danes ob večjih nalivih vodotoki pogosto presegajo bregove in poplavljajo poseljena območje Dobrove in Razorov. To območje je z ene strani omejeno z visokim nasipom ceste proti Stranski vasi, na drugi strani ga bomo z dodatnim nasipom omejili in vodo preusmerili na način, da se ne bo več razlivala proti urbanemu delu naselja. V občini Dobrova – Polhov Gradec bo s tem omogočen razvoj, saj ta del ne bo več poplavno ogrožen

Zadrževalnik bo ob sto letnih vodah (statistično največ 2- krat v 100 letih) prevzel tudi vlogo zadrževanja visokovodne konice 100 letnega poglavnega vala. To pomeni, da se bodo ob takem dogodku zapornice po nekaj dneh deževanja, ko bodo padavine dosegle konico poplavnega vala, zaprle in zadrževalnik se bo začel polniti. Polnil se bo približno 12 ur, nato bo sledilo 12 ur praznjenja, ko se bo poplavni val lahko spet spustil naprej po povodju. 

Takrat bodo lastniki zemljišč v skladu z 90. členom Zakona o vodah upravičeni do odškodnin. Po dogodku bo koncesionar, upravljalec zadrževalnika, vse naplavine počistil in spet vzpostavil normalno stanje.

Zemljišča znotraj zadrževalnika bodo prevzela vlogo zadrževanja poplavne konice zgolj ob 100 letnih poplavah (1 do največ 2-krat v stotih letih), sicer pa bo uporaba zemljišč znotraj zadrževalnika lahko popolnoma enaka, kot je to že danes.

Kako odgovarjate na očitke Civilne iniciative Dobrova, da je zadrževalnik neupravičen in ne nujen za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec?  

Ukrepi so na teh zemljiščih umeščeni tam, kjer se je izkazalo, da bodo najbolj učinkoviti, pri čemer se uveljavi prevlada javnega interesa. Razumemo, da je vsak poseg v prostor za lastnike zemljišč vznemirjujoč. Na območjih predvidenih umestitev gradbenih ukrepov bomo v največji možni meri sodelovali z lastniki zemljišč in si prizadevali za skupno iskanje rešitev, ki bodo kar najugodnejše za vse. Uredili bomo dostope do zemljišč znotraj zadrževalnika, odkupili res samo najbolj nujni del zemljišča, da bo ostala uporaba lahko še naprej nemotena.

Celovita hidrološko hidravlična študija, ki je bila narejena za izvedbo možnih rešitev v okviru Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (V nadaljevanju DPN)  je pokazala, da je umestitev zadrževalnika pomembna rešitev za zmanjševanje poplavnosti poseljenih območij Dobrove in Razorov. Brez zadrževalnika bodo namreč poseljena območja ob večjih padavinah še vedno poplavljena, česar ne more rešiti noben drug ukrep, kot umestitev suhega zadrževalnika Razori. To je bilo v času priprave DPN preverjeno z več kot 20 različnimi variantami rešitev. Rešitev, ki vključuje umestitev suhega zadrževalnika Razori, se je izkazala za najustreznejšo in najučinkovitejšo.

Parcelacija

Parcelacija je izvedena po meji državnega prostorskega načrta (DPN), ki določa območje, znotraj katerega se lahko izvedejo z DPN-jem predvidene protipoplavne ureditve. Projekt za izvedbo je trenutno v fazi izdelave, po njegovem dokončanju bo določena meja gradbenega posega, ki bo ob soglasju lastnika zemljišča lahko obsegala manjše območje od predvidenega v DPN-ju.

Kako se bo reševal problem podtalne vode?

Prostor znotraj zadrževalnika bo predvidoma vlogo zadrževanja poplavne konice prevzel zgolj ob 100 letnih poplavah (1 do največ 2-krat v stotih letih. Zadrževalnik Razori je zasnovan na način, da zaradi njegovega obratovanja vpliva na podzemno vodo ne bo. To zagotavljajo malo prepustne plasti na območju zadrževalnega prostora in kratek predvideni čas zadrževanja poplavne konice ob morebitnih poplavah. Žal pa dviga podzemne vode, do katerega že sedaj prihaja v obdobjih močnejšega deževja, ni mogoče preprečiti. To je potrebno zagotoviti z ustrezno vodotesno zasnovo stanovanjskih, gospodarskih in industrijskih objektov.