Nedavno septembrsko močno deževje in narasle vode v porečju Gradaščice so pomenile prvi resni test za že izvedene protipoplavne ukrepe na Malem Grabnu v Ljubljani. Poplavljanju, ki je običajno sledilo tako visokim vodam, smo se zaradi že izvedenih protipoplavnih ukrepov izognili in s tem dokazali njihovo učinkovitost.
Cilj projekta Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice je zagotoviti skoraj enkrat večjo pretočnost Malega Grabna, kot je bila do sedaj. Že delna razširitev struge in očiščenje brežin so prispevali k znižanju gladine vodotoka, s čimer so se odtočne zmogljivosti Malega Grabna že povečale, poplavne škode pa niso nastale. Načrtovani ukrepi niso omejeni zgolj na preprečevanje poplavnih škod s preprečevanjem izlivanja poplavnih vod, ampak vključujejo tudi ukrepe za zadrževanje voda in izboljšanje oz. ohranjanje ekološkega stanja strug.
Velika in pogosta poplavnost Viča pred izvedbo ukrepov je bila posledica podcenjene hidrološke značilnosti v fazi načrtovanja regulacije Malega Grabna pred skoraj štiridesetimi leti: izvedbe regulacije z manjšo globino od načrtovane, umeščanja dodatnih objektov v pretočni profil struge in slabega vzdrževanja aktivnega dela rečne struge. Škodni potencial se je z urbanizacijo poplavnega območja Viča le še dodatno povečeval. Težavo predstavljajo že same reliefne značilnosti območja, saj se izlite vode iz struge zaradi cepitve poplavnih tokov in barier ne vračajo nazaj v strugo in morajo odtekati po premajhni strugi Mestne Gradaščice in kanalizacijskem sistemu mesta.
Na območju Malega Grabna in Gradaščice so v dolžini približno 7,5 km načrtovane obsežne ureditve, ki vključujejo izgradnjo protipoplavnih nasipov ter visokovodnih in obrežnih zidov ter pripadajočih ureditev v in ob strugi Malega Grabna, prav tako pa tudi širitev struge Malega Grabna.
Po končanih delih bosta vodotok in njegova okolica iz vidika poplavne varnosti ter varstva narave in okolja v bistveno boljšem stanju, kot sta bila pred izvedbo protipoplavnih ukrepov.
Več informacij